Letošnji PSA turnir v klubu St. George’s Hill Lawn Tennis Club je od lani zrasel s 25.000 USD na 100.000 USD nagradnega sklada, kar se seveda pozna na zasedbi. S plakatov tako zre podoba Mohameda El Shorbagyja, prvega igralca sveta. V isti sapi pa je treba dodati, da je za oba brata El Shorbagy udeležba na tem turnirji praktično obvezna, saj je Channel VAS njun glavni osebni pokrovitelj. A najprej se posvetimo samemu prizorišču.
St. George’s Hill je 3,9 km2 veliko zasebno posestvo v mestu Weybridge, vse skupaj je od Londona oddaljeno dobre pol ure vožnje z vlakom. Posestvo je ograjeno in varovano. Na njem stoji 420 hiš, katerih vrednost se meri v milijonih. Med drugimi tukaj prebiva Ziad Al Turki, lastnik celotnega pogona PSA, dedič druge najbogatejše družine v Savdski Arabiji. Posestvo ima lastno golf igrišče in športni klub, ki drugo leto zapored gosti PSA turnir.
St. George’s Hill Lawn Tennis Club datira v leto 1913. Poleg tenisa na travi in squasha premore še bazen, spa, restavracijo, dvorano za bridge, itd. Kadar muhasto angleško vreme dopušča, je na voljo čudovita terasa, ob kateri je velik ribnik z labodi in ves čas delujočimi vodometi. Članstvo v tem klubu je ekskluzivno in izredno drago, poleg tega pa je treba na včlanitev čakati, da se sprosti mesto, saj je članstvo številčno omejeno. Že sam pogled na vozni park pred klubom nam pove, da se tukaj giblje smetana in sklepajo največji posli. Tenis se še vedno igra izključno v belih oblačilih, pri squashu pa so v zadnjih letih pravila malce omilili in poleg bele dovolili tudi druge barve. Majice na naramnice so še vedno nesprejemljive.
Stroga angleška pravila bontona se tukaj prikažejo v vsej svoji veličini. Vsi so izredno prijazni in nasmejani, če ne že kar osladni. Mobilni telefoni so popolnoma nesprejemljivi in za klicanje je treba zapustiti stavbo. WiFi znotraj stavbe je izredno slab in nezanesljiv, mobilnega signala pa praktično ni. Seveda ne zato, ker si nebi mogli privoščiti lastnega repetitorja.
In v vso to ekskluzivnost se je vrinila karavana PSA, kar pa je popolnoma logično. Za zabavo bogatih članov je treba poskrbeti in nekajdnevni squash turnir je nadvse dobrodošel. Tekme potekajo na stalno postavljenem glasscourtu, ki premore gibljivo stransko steno za razširitev v igrišče za dvojice. Poleg tega so v klubu še tri klasična squash igrišča. V času turnirja je eno namenjeno ogrevanju igralcev, drugo pogonu Squash TV, v tretjem pa sta postavljena restavracija in bar.
Sliko našega vsakdana je treba dopolniti le še s hotelom. To je Holiday Inn, ki je postavljen dobesedno sredi ničesar in je od kluba oddaljen dvajset minut vožnje. Če seveda na teh navidez podeželskih cestah ne naletiš na prometno konico, kar vse skupaj podaljša tja do tričetrt ure.
Kar se tiče rezultatov, pa smo na tem turnirju priča celi vrsti presenečenj, saj so že v prvem kolu izpadli prvi, drugi, sedmi in osmi nosilec! Domačin Daryl Selby, katerega kariera se počasi bliža koncu, je poskrbel za največje presenečenje, ko je v uri in pol izločil prvega nosilca Mohameda El Shorbagyja. Kvalifikant Stephen Coppinger je domov poslal drugega nosilca Omarja Mosaada, Saurav Ghosal je prvič premagal sedmega nosilca Borjo Golana. Drugi kvalifikant, ki se je prebil v četrtfinale pa je bil Novozelandec Paul Coll, ki z razlogom nosi nadimek Superman. Njegova telesna pripravljenost in atletske sposobnosti so namreč zavidanja vredne.
In prav Coll je v naslednjih dveh dneh skalpiral še dva višjepostavljena tekmovalca. Za zmago nad Miguelom Angelom Rodriguezom iz Kolumbije je potreboval 5 nizov in kar 102 minuti! Regeneracija mu je očitno zelo dobro uspela, saj je takoj naslednji dan odpravil še Daryla Selbyja v štirih nizih in se znašel v največjem finalu svoje kariere.
To ima tudi slabo stran, saj ga bo (po njegovih besedah) menjava letalske karte za povratek na Novo Zelandijo stala celo premoženje. Squash na žalost ne dosega nagradnih skladov tenisa, zato igralci turnirje in potovanja skrbno načrtujejo. To vključuje tudi predvidevanje v katerem kolu bodo izpadli in posledično rezervacijo leta, saj vsak dodatni dan pomeni strošek, ki ga morajo plačati sami. Organizator namreč krije hotel vsem udeležencem glavnega žreba, vključno z nočitvijo na dan poraza in še dan zatem. Nagradni sklad 100.000 USD sicer zveni kar dobro, dokler ga ne razdelimo med šestnajsterico. Potem pa so številke sledeče (seveda pred obdavčitvijo):
1.mesto: 19.000 USD
2.mesto: 13.000 USD
3-4. mesto 8.500 USD
5-8 mesto: 5.250 USD
9-16 mesto: 3.000 USD
Drugi finalist je Tarek Momen. Ta je v četrtfinalu dokončal kalvarijo družine El Shorbagy z zmago nad mlajšim Marwanom, v polfinalu pa je bil boljši še od Jamesa Willstropa. Če ste si slučajno ogledali tekmo Tarek Momen – Marwan El Shorbagy naj samo pripomnim, da sta zadnji dve odločitvi popolnoma pravilni. S predzadnjo se je dan kasneje, ko smo si jo skupaj ogledali na posnetku, strinjal tudi sam Momen.
Sedaj si vsi želimo še dobrega finala, za kar so možnosti precej dobre. Če so polfinala zelo tesna in napeta igralcem namreč poidejo moči, pade koncentracija in vsaj eden od obeh do finala pride popolnoma »prazen«. Kako se bo finale razpletlo, pa si preberite na uradni spletni strani http://www.squashsite.com/channelvas/today16.htm. Jaz bom namreč takoj po finalu na poti domov.
Iz Weybridga,
Marko Podgoršek