Odprto mladinsko prvenstvo Avstrije v squashu je postreglo z lepim uspehom slovenskih predstavnic v kategorijah do 17 in 19 let. Finale v kategoriji do 17 let je bil povsem slovenski, saj sta se za zmago pomerili Sara Nedič in Nanja Urh. V kategoriji do 19 let je Nika Urh osvojila bron.

Sara je presenetila vse, saj je pravkar prestopila iz kategorije U13 v U15, pa je že zabeležila zmago v kategoriji do 17 let in osvojila še en turnir Grand Prix.

V eni kategoriji višje (U19) je tokrat igrala tudi Pika Rupar, ki je na koncu osvojila 4. mesto.

Nuša Senčar (U17) je končala na 10. mestu. Gal Ravnikar (U15) in Gašper Dolinar (U17) sta osvojila 16. in 22. mesto.

Franc Langus, vodja blejske zasedbe na Dunaju, je bil zadovoljen z rezultati, z igro pa ne.

»Nika Urh (U19) je ves čas igrala vroče-hladno in ni uspela sestaviti celotnega niza na takšni ravni, kot jo kaže na treningih. Tretje mesto je zadovoljivo, čeprav je računala na drugo.

Nanja Urh (U17) do finala ni imela težkega dela, vendar je na igrišču kljub slabšim nasprotnicam preveč komplicirala. Tudi finalna tekma je pokazala, da vloga papirnatega favorita ni dovolj za zmago. Vsako finale je poglavje zase. Igra ni stekla in poraz je bil boleč.

Zoja Berce (U13) je prišla na prvenstvo motivirana in v dobri formi, žal pa je že v prvi igri rahlo poškodovala gleženj in zanjo se je prvenstvo končalo, še preden se je dobro začelo.

Timotej Jenko (U17) je nastopil poškodovan. Prvo tekmo je odigral solidno in se z zmago uvrstil med prvih šestnajst. Nadaljeval je vedno slabše, ker preprosto ni šlo. Bolečine so bile prehude in pristal je na šestnajstem mestu.

Julija Vidic (U15) se je borila in le malo je manjkalo, da bi v skupini zasedla tretje mesto. V njeni igri je viden napredek, saj je bila v boju za trinajsto mesto dvakrat uspešna.«

 

Nad igralci Squash kluba Škofja Loka je na Dunaju bedel trener Goran Vučković, ki je turnir ocenil takole:

»Razmere, povezane z zloglasnim virusom, so dodobra zaznamovale turnir na Dunaju. Osip prijavljenih tekmovalcev je bil precejšen, čeprav je interpretacija tega lahko različna. To se je poznalo tudi v naših vrstah, saj smo na koncu tekmovali le s štirimi tekmovalci, kar je za naše razmere zelo skromno število.

Ne glede na to pa smo na tekmovanju dosegli nov mejnik. Tega je postavila najmlajša, in sicer Sara Nedič, ki je pri komaj napolnjenih 13 letih igrala v kategoriji U17 in zmagala. Vsekakor dosežek, ki je bil doslej misija nemogoče za slovenske igralke in igralce. Najpomembnejše pri tem je dejstvo, da je Sara osvojila turnir s konkretno igro in ne le zaradi izjemnih razlik v talentu, kar se je včasih dogajalo pri igranju v nižjih starostnih kategorijah. Upam, da ji bo ta zmaga vlila novih moči, motivacije in zagnanosti, da se z dobrim treningom igra bolje, to pa po navadi prinese tudi rezultat.

Nekoliko slabši turnir je bil tokrat za eno od glavnih pozitivnih protagonistk v loškem klubu, Piko Rupar. Mislim, da je Pika sposobna igrati bolje in zato doseči več, bo pa v tej smeri morala najti tisto »rdečo nit« v trenažnem procesu, ki predstavlja temelj igralnega razvoja.

Dober turnir je odigral Gašper Dolinar. Vsekakor je s tehničnega vidika že nekaj časa v višjem razredu in zato je njegova igra kakovostnejša. Ta razvoj ga bo moral prisiliti v intenzivno učenje tistih segmentov igre, ki mu v tem trenutku še ne gredo najbolje – predvsem mehka fluidnost v gibanju in branje oziroma razumevanje igre.

Podobno velja tudi za Gala Ravnikarja. Gal sicer igro čuti bolje in zna »prebrati« tudi kakšne težje igralske »enačbe«, vendar mu pri reševanju le-teh največkrat nagaja pomanjkljiva tehnika.«

Tekme slovenskih predstavnikov => ODPRI

Uvrstitve => ODPRI