Skoraj deset dni je že, odkar se je končalo Odprto mladinsko prvenstvo Slovenije v squashu, mi pa malce obudimo spomine na minuli turnir s kratkimi portreti nekaterih dobitnikov kolajn – Pakistanca Owaisa Rasheeda, zmagovalca v kategoriji do 19 let, ter Blaža Porente in Angleža Marcusa Tranterja, zmagovalca ter tretjeuvrščenega v kategoriji do 17 let.

Rasheed pričakoval zmago

 

Owais Rasheed

18-letni Pakistanec Owais Rasheed pogosto prihaja na prvenstva v Evropi, saj so v Pakistanu pretežno turnirji na izločanje. Tu igra več dvobojev in si s tem lažje izboljšuje položaj na jakostni lestvici ESF, kjer trenutno zaseda 53. mesto.

Owais je začel trenirati squash pred štirimi leti, trenira pa od pet do šest ur na dan. Pri financiranju treningov in nastopanju na mednarodnih turnirjih mu pomagajo prijatelji, ki vlagajo v njegovo kariero.

Pakistanski igralci squasha so razdeljeni po kastah – na tiste, ki prihajajo iz družin, kjer že nekaj generacij igra squash, in ostale. Owais sodi med ostale, zato mu družina ne more kaj prida pomagati pri športnem razvoju.

V medijih spremljamo, da Pakistan ni najbolj varna država. »Pretiravajo, še zdaleč ni tako nevarno, kot prikazujejo nekateri mediji,« zagotavlja Owais, ki je prišel v Evropo za tri tedne. V Ljubljani je pričakoval zmago in jo tudi osvojil, zdaj ga pa čakata še nastopa na dveh odprtih mladinskih prvenstvih – francoskem (15. – 18. februar) in avstrijskem (23. – 25. februar).

Blaž upravičil vlogo favorita

 

Blaž Porenta

Blaž Porenta iz Škofje Loke je na manjših turnirjih velikokrat v vlogi favorita, na večjih turnirjih pa je ponavadi postavljen na mesta od 5. do 8. Seveda si želi še višje, zato ne razmišlja o koncu igranja, ko bo prišel med člane. Pred tem ga čaka še kategorija do 19 let.

»Če bom dobro igral in bom konkurenčen drugim, ne vidim razloga, da bi squash opustil, ko bom prestopil k članom. Pri dvobojih z boljšimi nasprotniki lahko še hitreje napreduješ in izboljšuješ igro, seveda pa je za dobro igro najpomembnejši dober trening. Treniram petkrat na teden, pogosto pa treniramo ali igramo tudi med vikendi,« pripoveduje zmagovalec v kategoriji do 17 let.

Blaž je trenutno v 2. letniku škofjeloške gimnazije, po koncu srednje šole pa načrtuje študij. Ne ve še, ali se bo odločil za družboslovno ali naravoslovno smer, saj mu gre oboje dobro.

Slovenski igralci squasha se pogosto udeležujejo mednarodnih turnirjev. Kako je igrati s posameznimi tujci? »Vsak ima svoj slog igre. Egipčani igrajo zelo napadalno, Angleži pa bolj tradicionalno, s precejšnjim številom paralel. Meni bolj ustreza angleški slog igre. Pri Egipčanu nikoli ne veš, kako bo udaril. Da ne govorim o tem, kako fizično so vsi pripravljeni. V squashu ti nič ne pomaga, če si dober samo v tehniki. Posamezni dvoboji trajajo tudi po eno uro in če ti zmanjka kondicije, nimaš proti enakovrednemu nasprotniku nobene možnosti za zmago,« dodaja Blaž, ki se zdaj pripravlja na Odprto mladinsko prvenstvo Avstrije. Na Dunaju pričakuje najmanj nastop v četrtfinalu, če ne še kaj več. Držimo pesti.

Tranter malce razočaran

 

Marcus Tranter

Anglež Marcus Tranter si je izbral nastop v Sloveniji zaradi dveh razlogov – ker je lani v Ljubljani tekmovala njegova sestra in ker je SJO manjši, a vseeno dovolj zahteven turnir, kjer je pričakoval zmago. »Kakor se je obrnilo, sem zadovoljen tudi z bronom,« trdi Marcus, ki je začel trenirati squash, ko je bil star pet let. »Enajst let že treniram. Squash bom igral tudi v prihodnje, se pa zavedam, da nisem dovolj dober, da bi postal profesionalec. Počasi se bom začel pripravljati na sprejemne izpite za univerzo, squash bo pa hobi za zraven,« dodaja Marcus.

Redno se udeležuje mednarodnih turnirjev. Najpogosteje nastopa v Veliki Britaniji, med drugim pa je že obiskal Portugalsko, Nemčijo, Francijo in Nizozemsko. Slovenijo je obiskal prvič in mu je takoj prirastla k srcu – še posebej zaradi snega, čeprav se je njegov prihod prav zaradi snega precej zapletel. Letalo iz Anglije ni moglo pristati na Brniku, zato sta z mamo odletela v Zagreb, od tam je pa zaradi prometnih zamaškov trajalo kar šest ur, da sta prišla v Ljubljano. »Prihodnje leto se verjetno spet vidimo,« je še povedal ob slovesu iz Slovenije. Welcome, Marcus.